Nevestina obleka
Tako kot vse na najini
poroki je morala biti seveda tudi obleka pravljična. Izhodiščna ideja je bila,
da si obleko sposodim, saj zanjo ne želim plačati preveč, pa tudi hraniti je
nisem imela namena. Z izposojo maturantske obleke sem bila zelo zadovoljna, saj
mi je dala izposoja možnost širše izbire in bolj ekstravagantne obleke, saj ni
bilo treba misliti na to, “da bi jo še kdaj oblekla.” Cilj pri poročni obleki
je bil torej enak: izposoja.
Nujne
karakteristike obleke, ki sem si jo želela so bile sledeče: bela, dolga, z
naramnicami. Naramnice so se mi zdele nujen pogoj, saj nisem med najmanjšimi
(ali najbolj suhimi) in se mi je torej zdelo pomembno, da moje oprsje stoji v
obleki in me tekom poročnega dne ne ovira. S poročnimi oblekami brez naramnic
so imele kolegice podobne postave že kar nekaj problemov. Mogoče pa vseeno
velja omeniti, da majic brez naramnic tudi drugače ne nosim in jih mogoče nisem
niti navajena (?). Kakorkoli že,
naramnice so bile pri izposoji obleke največji problem. Večina oblek, ki sem
jih šla pogledat je narejena brez naramnic in so torej že avtomatično izpadle
iz izbora. No, priznati moram tudi, da se iskanju obleke v tisti fazi (10
mesecev pred poroko) še nisem resno posvečala, saj je bilo še dovolj časa in
sem zgolj zbirala ideje. Obiskala sem enega največjih salonov v Ljubljani, kjer
sem na vprašanje o oblekah z naramnicami dobila odgovor »saj vam lahko trakce
našijemo na katerokoli od oblek«. Ne hvala – zame to ni lepa obleka, zaključene
celote, ampak nekaj narejeno na pol… Svoje 'tegobe' iskanja obleke sem ob kavi
razlagala sosedi, ki je bila takoj jasna, da je edina opcija pri poročni
obleki, da se jo da naredi. To se mi je na začetku zdelo zelo potratno, pa sem
na koncu ugotovila, da je cena izposoje in izdelave obleke skoraj enaka. Torej
sem začela razmišljati tudi o izdelavi… Glavni argumenti proti sposojenim
oblekam, ki sem jih našla tekom najinega leta priprav na poroko so naslednji:
1. Poročna obleka
je enkratna in se ti mora popolno prilegati, kar se sposojena nikoli ne bo
(sploh še nimaš postave kot iz škatlice);
2. Sposojene obleke se ožijo in krajšajo, da
bi jih čim bolj priredili izposojevalki, kar se jim po nekajkratni ponovitvi
tega procesa pozna;
3. Kvaliteta
blaga iz katerega so narejene obleke za izposojo je navadno precej slaba, v
njej se potiš,…
4. Pod razno bi
lahko naštevala sentimentalnost, da ti obleka ostane, pa higieno, pa stroške…
Aja, velja omeniti še to, da sva mi2 želela opraviti fotografiranje že pred
poroko (več o tem v enem od prihodnjih prispevkov), za kar bi si morala obleko 2x sposoditi in bi
torej vse stroške povezane s tem plačala 2x!
Ideja o obleki
narejeni po meri je tako postajala vse bolj mamljiva…Nisem pa točno vedela kako
se zadeve lotiti. Informativno sem se zanimala za nakup blaga in najbolj
priporočena trgovina z blagom je ena na Gorenjskem: Gramatext (http://blago.gramatex.si/gramatex-trgovina-z-metrskim-blagom/).
Če odštejem problem lokacije (v trgovini sem bila 3x in vsakič sem se po poti
izgubila) je trgovina super. Imajo odlično blago (btw: tudi za druge stvari,
poleg poročnih oblek) in veliko izbiro. Poleg tega imajo vsak dan prisotno
šiviljo/krojača, ki pomaga pri izbiri. No in ena od šivilj, ki so tam na
razpolago se specializira prav za izdelavo poročnih oblek. Gospa je nadvse
simpatična, predvsem pa izjemno strokovna. Več o njen spodaj.
Nikoli nisem
imela fiksne ideje o tem, kakšna naj bi bila moja obleka in na začetku sem
izhajala iz tega, da oblek ne bom iskala na internetu, saj bom zagotovo našla
takšno, ki mi bo všeč in jo bo pri nas nemogoče dobiti (sploh za izposojo). Pa
kljub vsemu me je mamljivi svet poročnih oblek premagal in sem pokukala v to,
kaj mi ponujajo prostranosti interneta. Zaključek: preveč. Rešitev številka 2
(mamljivega sveta interneta): na telefon sem si naložila aplikacijo »The knot«,
ki med preko 10.000 oblekami na svetovnem spletu izbere tiste, ki ustrezajo
vnesenim parametrom (višina, tip
postave, želeni tip /kroj obleke). In sem jo našla, tisto mojo, pravljično.
Takšna mora biti in to je to.
Ko sem s sliko prišla do dotične šivilje je bila sicer navdušena, a me je
že takoj opozorila na to, da bo z obleko veliko dela, saj je čipka na zgornjem
delu zelo boga in bo težko najti tako bogato čipkasto blago. In res je bilo
tako – iskala sem ga tako pri nas, kot v Italiji, pa nisem našla nič tako
bogatega, tako da je šivilja predlagala, da bi kupili manj bogato blago, ki bi
ga potem dopolnjevali – to bi naredila tako, da bi izrezovala bogate dele
odvečne čipke in jih dodajala v blago za obleko. In to smo tudi naredili.
Število ur, ki ga tovrstno delo zahteva je nepredstavljivo in ga tudi ni mogoče
plačati. Na tem mestu gre torej posebna zahvala šivilji, da je bila to sploh
pripravljena naredili in hvala za vse ure, ki so bile v mojo obleko vložene. Da
je šivilja res popolna profesionalka pa priča tudi dejstvo, da je obleko
naredila zgolj na podlagi zgornje fotografije. Pa še pri tem je imela (odlične)
nasvete kako prilagoditi dolžino čipke, da bo obleka najbolje stala na meni in
skrila, kar imam za skrit in poudarila, kar je za poudarit.
Moja obleka:
foto: Matjaž Tavčar
Tako kot pri vsaki stvari na poroči sva imela tudi tukaj (vsaj) eno noro
idejo; spodnji del podkrila v barvi najine poroke – viola. Šivilja je rekla, da
tega pri nas še ni videla in da je takoj za, da se obleko na ta način malo
popestri. Sploh pa se pod-krilo vidi samo, kadar se obleka dvigne oz. premakne
– pa še takrat se vijoličast til samo malo posveti ob robu. Izpadlo je odlično.
Da sem se v obleki res dobro počutila, da se mi je odlično prilegala in me
ni pri ničemer motila priča tudi dejstvo, da sem bila v njej do zjutraj.
Torej kratek zaključek tele zgodbe: nikakor izposojenih oblek, aplikacija
»the knot« če iščete ideje glede kroja ter nujno šivilja ga. Nada Hrovatič (031
800 890) za izdelavo – pa še njena spletna stran:
http://www.modna-oblacila.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar