FOTOGRAFIRANJE DRUGIČ

Ko sva razmišljala o fotografiranju sva se soočila s tem, da se na poroki srečata dva izjemno različna stila slikanja. Po eni strani si želiš portretno fotografijo, po drugi strani pa je potrebno zajeti tudi 1000 majhnih enkratnih dogodkov, ki se zgodijo hipoma in jih ni mogoče predvideti ali ponoviti.

Največji problem portretne fotografije je v tem, da za kvalitetne fotografije rabiš čas. Čas pa je nekaj kar vedno manjka na poročni dan. Na vseh porokah do sedaj so portretno fotografijo stlačili v eno do dve uri nekje med enim in drugim obredom ali pred večerjo. Svatom pa tisti čas ni ostalo drugega, kot da gledajo na uro in pivčkajo. Nama se je kot prvo zdelo nadvse nehumano pustit ljudi same dve uri, po drugi strani sva vedela, da bova imela na poročni dan kup drugih skrbi in obveznosti, tako da ne bova sproščena za fotografiranje. Dodatno sva ocenila, da dve uri portretnega fotografiranja premalo za kvalitetne slike. Ravno tako se bo kup ljudi hotelo slikat z nama in bi bil to dodatni kompromis, ali še dodatno skrajšati najino portretno fotografijo ali omejit skupinske slike. Dodaten problem je bilo tudi vreme, saj marca lahko pričakuješ vse od sonca do snežnega meteža.

                                                                                                                 foto: Matjaž Tavčar

Zaradi zgoraj naštetega sva se nato odločila za precej radikalen pristop. Odločila sva se, da bova imela portretno fotografiranje popolnoma ločeno od poroke. V praksi je to pomenilo, da smo se s fotografom dobili 14 dni pred porokov in v polni opravi izvedli celotno portretno slikanje. Tako sva za portretno fotografijo imela na voljo praktično cel dan in ko pogledam nazaj je bila to ena najboljših odločitev ,ki sva jih sprejela v povezavi s poroko.

Na poroki pa sva imela potem dovolj časa, da sva se v takšni in drugačni kombinaciji slikala z vsemi svati. Ob enem pa svatov nisva pustila samih, kar je nedvomno vplivalo na vzdušje. Ravno tako nisva bila nič obremenjena s samim fotografiranjem in je bil to eden od detajlov, ki je tudi nama omogočalo da sva res sproščeno uživala v poročnem dnevu.

                                                                                                 foto: Matjaž Tavčar

Poleg poročnega fotografiranja, sva imela tudi zaročno slikanje. Ideja tega je v tem, da sva imela možnost preizkusit fotografa in bi se lahko premislila, če z njegovim delom ne bi bila zadovoljna ob enem pa si je zena želela imet tudi serijo profesionalnih najinih slik.

Prvo fotografiranje je tako potekalo že v oktobru v Ljubljani. Zaceli smo na tržnici, nadaljevali na stopnišču Nebotičnika in v Križankah. Nato smo se slikali se v okolici ljubljanskega gradu in zaključili dan na vrhu stolpnice z kozarcem vina. Vse skupaj je trajalo okrog pet ur.

                                                                                                                 foto: Matjaž Tavčar

Naslednje fotografiranje smo izvedli 14 dni pred poroko. Vreme sicer ni bilo tako dobro kot sva želela, vendar pa je bila svetloba za portretno fotografiranje odlična. Zmanjkal je edino sončni zahod. Slikanje je potekalo v arboretumu Volčji Potok, Turjaškem gradu in Ljubljanskem Barju. Vse skupaj je trajalo skoraj sedem ur. Obakrat je portretno slikanje potekalo v sproščenem vzdušju in Matjaž je imel par res domiselnih idej za fotografije. In kot že rečeno sva bila z rezultati zelo zadovoljna.

                                                                                                                 foto: Matjaž Tavčar

Tretji dan fotografiranja pa je bil na sam poročni dan. Fotografiranje je trajalo od 11h naprej, ko je nevesta prišla od frizerja. Uradno smo bili dogovorjeni, da ostaneta poroko, do cc 1h (metanje šopka in podvezice). Dejansko pa sta z asistentko ostala do 3h. Iz izkušenj z fotografi na drugih porokah sem bil pozitivno presenečen predvsem nad tem da je tudi med zabavnim delom (od 19h do 3h) izjemno aktiven in imava kup fenomenalnih fotografij z ohceti. Drugi fotografi,ki sem jih imel priliko videt pogosto potem obsedijo in samo čakajo, dan naredijo par fotk metanja šopka in podvezice ter nato izginejo.

Fotografije so bile nedvomno področje kjer nimava pripomb.